Usodna pot v Medžugorje

Moja duhovna pot se je začela v začetku devetdesetih, ko sem pomoč za svoje težave našla v reiki terapijah. Ker je bilo zdravljenje uspešno, sem se odločila, da se bom tudi sama začela izobraževati na tem področju in si tako poskušala pomagati sama. Kmalu sem s pomočjo tečajev in različnih delavnic pridobila toliko znanja, da sem začela učiti druge.

V tistem času se je zelo veliko govorilo o Medžugorju in tamkajšnjih čudežih. Odločila sem se, da ta mistični kraj obiščem tudi sama in se na lastne oči prepričam, če so govorice o prikazovanjih Marije resnične. Nič nisem pričakovala in po pravici povedano sem bila precej skeptična do vseh pričevanj, v katerih so ljudje zatrjevali, da vidijo Marijo. Tako sem se odločila, da jo tudi sama nagovorim in jo prosim za znamenje, ki me bo prepričalo, da so pričevanja ljudi resnična. Ko sem prispela v Medžugorje in pogledala proti križu na Križevcu, sem preprosto rekla: "Marija, če je res kaj na tem, kar se govori o tvojih čudežih, mi daj znamenje." V tem trenutku se je začel srednji krak križa spreminjati in vrteti. Ker je tisti dan sonce močno sijalo, sem kot vsak nejeveren človek tudi sama pomislila, da je to posledica igre svetlobe in šla naprej. Kljub temu pa je v meni še vedno živel kanček upanja, da je morda vse to resnično.

Čeprav nikoli nisem hodila v cerkev, sem jo v Medžugorju obiskala. Pred kipom Marije sem po svoje molila in jo prosila za pomoč pri nekaterih težavah, ki jih sama nisem znala razrešiti. Preden sem odšla iz Medžugorja, sem se odločila, da ponovno nagovorim Marijo in jo prosim za še eno znamenje. Pogledala sem v nebo in rekla: " Marija, če je res kaj na tem, kar se govori o tvojih čudežih, pa mi daj znamenje". V tistem trenutku se je zgodilo: oblaki so spremenili svojo obliko in se oblikovali v Marijino silhueto (kakršne so v Medžugorju v obliki kipcev prodajali na vsakem vogalu).

Pogledala sem naokoli, toda sonca, na katerega bi se lahko zdaj izgovorila, ni bilo več. "To je pa čudno", sem si rekla in počasi začela verjeti, da Marijina znamenja vendarle niso le plod domišljije verskih fanatikov.

Ko sem se vrnila domov, so bile v zelo hitrem času uslišane vse moje molitve, ki sem jih izrekla tistega dne v cerkvi. To je bil zame več kot dovolj velik razlog, da sem se tudi sama začela povezovati z Marijo in drugimi božanskimi bitji.

Pri svojih reiki terapijah sem tako zelo hitro začela moliti in prositi angele, nadangele in Sveto Marijo za pomoč in za zdravljenje klientov, pri čemer sem vedno poudarila, naj to storijo tako, kot je v najvišje dobro klientov. Ljudje so bili nad mojimi terapijami navdušeni, kar je bila samo še dodatna potrditev, da delam dobro. Kmalu sem med reiki terapijami začela videvati tudi angele. Ko sem nekoč nad klientom držala roke, se mi je pred očmi nenadoma pojavil oblaček, iz katerih so molele ročice in mi pomagale.

Od takrat naprej me angeli nenehno spremljajo. Če sem kdaj nekoliko skrenila s poti in "pozabila" nanje, so mi vedno na takšen ali drugačen način prišli naproti in me spomnili, da so mi vedno na razpolago. Tako je bilo tudi tistega dne, ko sem v roke dobila knjigo angleške angelske terapevtke Diane Cooper. Knjiga me je tako pritegnila, da sem jo prebrala v eni noči, pri čemer sem zelo močno občutila angelsko prisotnost. V zelo kratkem času sem se potem odločila, da se bom vpisala na njeno šolo v Angliji, saj je Diane Cooper tudi ena najbolj znanih svetovnih učiteljic za komuniciranje z angeli in vnebovzetimi mojstri.

Danes vodim različne enodnevne delavnice in dvomesečne tečaje o angelih in nadangelih v Sloveniji in na Hrvaškem. Vodim tudi učiteljsko šolo za voditelje angelskih delavnic in šolo za angelske terapevte. Verjetno je odveč poudariti, da so angeli moje življenje na vseh področjih z osupljivo hitrostjo spremenili na bolje. Upam, da jih boste tudi vi povabili v svoje življenje in jim dovolili, da pomagajo tudi vam.